Pesmi in verzi za branje na pogrebu

Kadar lastne besede ne zadoščajo, nam poezija posodi svoje. Ti verzi in pesmi se ob slovesih berejo že generacije.

Zelo ljubljeni verzi

• Mila Kačič: »Ni smrt tisto, kar nas loči, / in življenje ni, kar druži nas.« Verza, ki krasita nešteto slovenskih osmrtnic in nagrobnikov.
• Tone Pavček: »Na svetu si, da gledaš sonce. / Na svetu si, da greš za soncem.« Svetli verzi za svetla življenja.
• Ivan Minatti, »Nekoga moraš imeti rad«: »Nekoga moraš imeti rad, / pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen …« — pesem o ljubezni, ki ostane.
• Mary Elizabeth Frye, »Ne stoj ob mojem grobu in ne jokaj«: »Ni me tam. Ne spim. / Tisoč vetrov sem, ki pihajo …«
• »Ne bodite žalostni, ker sem odšel« (ljudsko izročilo, pripisano različnim glasovom): prosi, naj se ga spominjamo z nasmehom in živimo naprej.

Kako izbrati

• Naj zveni po tej osebi. Slovesna pesem za nasmejanega človeka ne sede; za svetla življenja obstajajo svetla besedila.
• Kratko in počasi prebrano. Osem dobro izrečenih verzov seže dlje kot tri strani.
• Prej preberite na glas: nekatere pesmi so čudovite na papirju in nemogoče z zlomljenim glasom. Imejte rezervo ali namestnika.

Onkraj pogreba

Izbrana pesem lahko za vedno ostane na spominski strani, kot epitaf ali del zgodbe. In če je imela oseba svojo najljubšo pesem, potem je brez razprave treba prebrati prav tisto.